Branje - o branju.

Za začetek mojega nadobudnega bloganja prispevek o poleg pisanja osnovni stvari bloganja - branju.
Še pred parimi meseci sem bil zadovoljen bralec Dnevnika. Dnevni časopis, ki je ponujal kvalitetno branje, ravno pravšnjo velikost za na wc, dovolj člankov, zanimive športne prispevke, sobotno prilogo. Vsekakor zadovoljiv dnevni časopis.

Potem pa smo dobili ponudbo, da naročimo Delo, za katerega se ve, da je najkvalitetnejši slovenski dnevnik, poleg tega pa imamo še 30% popusta zaradi razloga, ki sem ga do sedaj že pozabil. Zdi se mi, da je bilo nekaj v zvezi z naročnino na neko dodatno revijo ali celo zaradi tega, ker smo že bili na nekaj naročeni. Seveda je oče ponudbo izkoristil.

No, tako je vsako jutro namesto Dnevnika k nam prihajalo Delo. Sprva - problemi. V Dnevniku sem bil navajen, kje vsak dan najdem šport in ostale zanimive stvari, kateri dan so kakšne rubrike, hkrati pa je format, na katerega je tiskano Delo, dosti večji od Dnevnika in ni bil tako priročen. Pa vendar, s časom sem sem Delo vzljubil in spoznal, zakaj je najkakovostnejši slovenski časopis.

Članki so daljši. Globlji. Širši. Kvalitetnejši. Bolj simpatični. Novic je več, hkrati pa tudi prilog. Sicer je sobotna priloga rahlo drugačna od Dnevnikove, katera mi je bila sicer zelo všečna, saj je opisovala interesantne teme, vendar je Delova vseeno zelo samosvoja in dobra. Zraven našega novega dnevnega časopisa pride tudi Vikend, ki je za spoznanje boljši od Dnevnikovega Pilota. Pa Mag in še polno ostalih revijic.

Pa vendar, Delo se mi je izjemno prikupilo pred parimi tedni, ko so zraven petkovega časopisa priložili izbor najboljših člankov iz New York Timesa. V angleščini, v originalu. O temah, ki so res zanimive, bralca pritegnejo in so hkrati tudi napisane v zelo všečnem stilu. Vsekakor odlična poteza Dela. Vendar o člankih iz New York Timesa drugič. :)

Ali se mi zdi pomembno, da smo naročeni na kvaliteten dnevni časopis? Da. Rad sem na tekočem, podrobneje slišim tudi o stvareh, ki jih nisem videl, hkrati pa časopis zelo popestri popoldansko malico in je tudi priročno branje na stranišču. Žurnal, slovenski zastonjski dnevnik, na primer, mojih potreb ne zadovolji. Hkrati Delo ne pretirava z nesmisli in ne prodaja burekov, čeprav se tu pa tam najde tudi kaj totalno nesmiselnega. Časopisi se morajo prodajati. Pa saj smo dovolj pametni, da vemo, kaj je res in kaj so cvetke. (:

Tudi to, da je v tiskani obliki, je izrednega pomena, kajti za tem se skriva veliko več. Članki so kvalitetnejši in brez toliko nabijanja v prazno, kot ga je na internetu. In ker vsi vemo, da je človek ob e-branju osredotočen še na mnogo drugega, oziroma da na internetu večinoma prebira trače in ostale prek medijev napihnjene štorije, se lahko na tiskan časopis v miru skoncentrira.
Dnevni časopis mora biti. Dan brez Dela enostavno ni več dan. :)