Nemogoče je mogoče, zares. Brez osmine finala smo ostali na filmski, naravnost neverjeten način. Razočaranje je bilo veliko. Povsod. Toda to je šport in ti dramatični preobrati so del njega. Vsekakor se pa lahko naši nogometaši proti domu odpravijo dvignjenih glav.
Predstave naše reprezentance na tem svetovnem prvenstvu so bile nad pričakovanji in brez dileme vredne občudovanja. Kljub nenapredovanju so zame naši nogometaši, vključno s strokovnim štabom, heroji.
Heroji zaradi igranja. Ker so napadali, ker se niso ustrašili nasprotnika, ker so dejansko igrali.
Heroji zaradi homogenosti. Ker so prava ekipa, ker skupaj proslavljajo zadetke, ker se ne kregajo zaradi selektorjeve domačije.
Heroji zaradi ponosa. Ker so ponosno zastopali barve Slovenije in ker gredo domov dvignjenih glav. In prav je tako.
Heroji zaradi prepoznavnosti. Ker sedaj svet ve, kje je Slovenija, in kdo smo Slovenci. Vsekakor ne Slovaki.
Heroji zaradi želje. Ker so se na polno zapodili v tekmo z željo po zmagi, z željo po uvrstitvi v osmino finala.
Heroji zaradi tega, ker so upali in verjeli, da lahko. In res lahko.
Ponosen, da sem Slovenec.
2 komentarja:
polovici naših nogometašev res nimam kaj očitati za prikazano....drugi polovici in delu strokovnega štaba pa marsikaj.....žal mi je le, da ta druga polovica nikakor ni dojela, da je SP vrhunec neke kariere, kateri se mnogim zgodi le enkrat, premnogim pa celo nobenkrat.....ampak mislim, da finale šele prihaja, ko bo Prašnikar (spet) zamenjal Keka....neka nora slovenska nogometna praksa....ker je pri nas očitno mogoče le nemogoče....
Mislim, da so nekateri še premladi, da bi se zavedali enkratnosti doseženega, hkrati pa še nimajo izkušenj z velikih tekem. Tak dosežek bo težko ponoviti, čeprav nemogoče je mogoče. Sam ne morem nikogar obtožiti, da ni dal vse od sebe, fantje so bili motivirani in so odigrali na robu svojih sposobnosti. Osebno jih ne bi delil sploh, meni so se prikazali v najboljši luči. :)
Objavite komentar