Nenovoletne spremembe

Po treh mesecih življenja v Ljubljani lahko rečem, da sem se na spremembo že nekako privadil (kar pa še ne pomeni, da mi je prestolnica všeč - je pa res, da je v snegu in z lučkami mnogo bolj mikavna). Preživljanje delavnikov v kraju študija se je izkazalo rahlo drugačno od pričakovanj: neobvezna predavanja so se izkazala za še kako obvezna, študentska prehrana je še slabša od pregovorne (boni gor ali pa dol), prosti čas pa bi lahko - če bi bil le-ta v številkah - preštel na roke. Zaradi tega je tudi zadnje čase na mojem spletnem kotičku vladala tišina.

Če sem še sredi oktobra brezskrbno pohajkoval po mestu, se je do novembra situacija sunkovito obrnila. Fakulteta za arhitekturo nas je nečustveno prikovala za mize s svinčnikom, Rotringi (neki predragi kvazispecialni tuši) in ravnili v rokah. In ker mi je socialno življenje pri srcu, sem raje kot konstantno delo z normalnim spancem užgal varianto z večjo mero uživancije in posledično rahlo sfukanim bioritmom, na katero še vedno prisegam.

Novo leto in spremljajoči prazniki so vendarle prinesli tako težko pričakovan oddih od vseh študijskih obveznosti, pa čeprav so bili bolj namenjeni lovljenju koraka na faksu, če si kje rahlo obstal. Ker pa sem presenetljivo vztrajen in oddajam (skoraj) vse stvari pravočasno, sem si lahko privoščil celo 3 dni smučanja, konkretno silvestrovanje in užival v ostalih nasmeh privabljajočih trenutkih.

Poleg pavze pa je obvezen spremljevalec prehoda v novo koledarsko leto tudi dobra hrana, ki pa je nikakor noče zmanjkati (kar ni slaba stvar). Problem nastane z vrnitvijo v Ljubljano in posledičnim šaltanjem na kakšen dnevni obrok manj ter dejstvom, da sta raznovrstnost in kakovost prehrane le še dva pojma več, o katerih nočeš razmišljati.

Je pa vsakdan v slovenski prestolnici sem pa tja začinjen tudi s kakšnimi neobičajnimi stvarmi. V zadnjem času sta mi v oči padli sploh tile dve cvetki, ki še bolj ponazarjata vse tisto, o čemer sem pisal že konec avgusta v objavi Slovenština, moj doma (pa ne bom spet izgubljal besed, saj so slike dovolj zgovorne že same po sebi):

Še kdo drug za prvi meni?

Z železniške postaje Ljubljana Rakovnik lahko sedaj že za 6,86 evra peljete čez Mirno Peč in Novo mesto do Metlike ... Wait, what?

Prehod v novo leto je tako za nami in na tem mestu bi vsem skupaj rad zaželel veselo in uspešno 2011. Novoletnih sklepov nimam, saj ne potrebujem nove zadnje številke pri zapisu datuma, da bi lahko nekaj spremenil, upam pa, da bo to leto tako super, kot je bil uvod vanj, saj se imam navkljub vsem risbam, vernakularnim objektom in maketam, ki še čakajo, da jih narišem/obravnavam/naredim, fajn in uživam v resnično dobri družbi. :)