Slovenci v zamejstvu.

Z ekskurzijo po Italiji smo se tudi podrobneje seznanili z življenjem slovenske manjšine v Italiji. Ta je izmed vseh slovenskih manjšin najštevilčnejša in tudi najmočnejša. Vendar to, da je najmočnejša, še ne pomeni, da je močna.

Slovenci izven meja naše države se še vedno ukvarjajo s problemi, ki jih delno bremenijo že vse od konca prve svetovne vojne naprej, vendar sedaj ne v taki meri, kot v času poitalijančevanja. Njihova življenja niso enostavna - niso tako bogati, sproščeni in srečni, kot si jih marsikdo predstavlja. Predstave o njih, če sploh so, so ponavadi zgrešene.

Toda ja, premožni so, saj je Italija gospodarsko zelo razvita država; sproščeni tudi, kajti način življenja jim to omogoča, in srečni. Vendar ima življenje na oni strani meje tudi slabe strani. Glavna je seveda jezik. Resda naj bi zakon zagotavljal dvojezičnost v vseh teh predelih, vendar realno gledano so slovenski napisi omejeni na minimum. Proslave so v italijanščini. Ti Slovenci bijejo trd boj za slovenščino in za to jim vsekakor izkažem spoštovanje.

Naslednja stvar je vključevanje v tamkajšnjo življenje. Prebivalstvo je tam pomešano in Slovenci se trudijo ostati Slovenci. Zaradi tega so kar malo zapostavljeni, vendar je to tudi cena ohranjanja kulture.
Slovenska manjšina je ogrožena in to je bilo tudi eno izmed glavnih sporočil te ekskurzije. Videli smo, da položaj ni ravno najboljši in da osnovne manjšinske pravice niso v celoti realizirane. Zato upam, da bodo še naprej tako vztrajni in še naprej tako - slovenski. :)