Ob besedni zvezi športni komentator bo večini Slovencev - vsaj tistim, ki vejo, kaj je youtube - prva asociacija
Anton Borkovič iz Jakobskega Dola. Le kdo si ne bi zapomnil tega unikatnega komentatorja, ki
mojstrsko opiše dogajanje na igrišču.
Skoraj no, ni blo ne. Navkljub
tremnemu občutku je njegova nesposobnost opažanja, kaj se dogaja na igrišču ali kater igralec oziroma celo ekipa je pri žogi, neverjetno smešna. Sploh če niti ne ve, kdo točno je nasprotnik Maribora v tej tekmi. Težko je vedno uporabljati
glavo, dobro glavo. Poskusi, da bi komentiral Ligo prvakov ali bil vsaj gost v studiu, so se kljub 2500 podpisom na spletni peticiji izjalovili. Bo pa njegov poizkus na tekmovanju Naj komentator gotovo šel v anale.
Žogo brcno!
Eden podobnih kekcev, le da dosti bolj poslušan, je vsem znani
Miran Ališič. Na komercialni televiziji že dlje časa komentira formulo, na katero se - roko na srce - dobro spozna. Vendar pravi čar njegovemu komentiranju da šele njegov vreščeči, napol hripav glas, poln navdušenja, kateri pride do izraza sploh ob štartu, nesrečah ali pa prehitevanju. V spomin se vtisne tudi s
polivanjem z bencinom,
navdušenjem nad dežjem in pa z
video posnetkom, ki prikazuje njegovo komentiranje, ko se kar vživi v bolid. Vsekakor - če vam njegov glas ni ravno antipatičen - popestri ogled sicer enolične dirke.
Eden podobnih strokovnjakov, ki se spozna na šport, je
Peter Vilfan. Po uspešni košarkarski karieri se je podal v reporterske vode, kjer je dolgih 18 let na nacionalki komentiral domače in tuje košarkarske tekme. Sedaj se je ob nesporazumu z vodilnimi možmi za vsaj 3 leta odpravil na komercialno televizijo, kakor je zapisal v
svojem blogu. V redu komentator, ki pa se mi je zameril že v otroštvu zaradi prevelikega favoriziranja (njegove) Olimpije. Kot zvest navijač Krke pač nisem mogel prenašati njegovega razočaranega (ko je zadela Krka) oziroma navdušenega (ko je zadela Olimpija) glasu. In zaradi tega se mi še vedno zdi kot en kekec. :D Sem pa dokaj rad spremljal njegove prenose tekem reprezentance.
Najbolj poznani tip z nacionalke je gotovo
Igor E. Bergant. Profesionalec v svojem poklicu, skorajda strokovnjak, vendar je njegova edina, toda velika pomanjkljivost to, da je na trenutke enostavno nezanimiv. Njegovi prenosi so spodobni, strokovni, ampak ne taki, da bi te navdušili.
Rahlo drugače je z ostalimi komentatorji z nacionalne televizije - so malo manj strokovni, toda bolj zanimivi. Vsakdo se dovolj spozna na šport, ki ga komentira, tako da so prenosi v redu. Na vsake trenutke se pojavi tudi kakšen izpad tipa Sedaj bi bilo treba
Pietrusa kar na gobec. Oprostite, oprostite... Mihata Žibrata, ob katerem pa prenos postane naravnost navdušujoč. :) Lepo je slišati komentatorja, ki se v tekmo vživi kot zagret navijač.
Sedaj, ko poteka svetovno prvenstvo v atletiki, pa v vsem svojem sijaju zasije
Andrej Stare. Stari maček je za atletiko pravi profesionalec (njegova žena je bivša tekačica na 400 metrov, mimogrede). Med komentiranjem svetovnega prvenstva pa je prišel na dan tudi podatek, da je pravi profesionalec tudi, ko se tiče udeležbe pri športu - na svetovnem atletskem prvenstvu za športne novinarje je namreč v najstarejši konkurenci osvojil kar 3. mesto! Gledanje atletike je z njim naravnost fascinantno - če Kozmus meče enega izmed njehovih zadnjih metov v finalu, pa režiser ne pokaže v živo, se na hitro prelevi v radijskega komentatorja ("
... In Kozmus se opravlja v krog. Sedaj bom postal radijski komentator. IN KOZMUS JE STOPIL V KROG IN ŽE SE PRIPRAVLJA ZA IZMET. PRVI OBRAT, DRUGI OBRAT, IN... MOČAN IZMET, KAKO DALEČ BO LETELO KLADIVO..."). Izjemno pokomentira tudi tek Bolta za svetovni rekord, ko o šprinterju reče, da
je kot brzovlak. Takih besed, takega komentiranja je po mojem mnenju premalo, slišim pa jih le pri Staretu. Hkrati je tudi eden redkih komentator, ki se vživi v dogajanje, iskreno navija za naše ter spodbuja sodnike -
No dvigni belo Japonc! Bravo bravo! Sposoben je komentirati tudi nogomet navkljub
težavam z novimi očali ali pa, ko se zgodi
grk Kotom. Prav tako se dobro izkaže na hokeju, tudi če
komentira pijan (ter se po 1. tretjini z njim potem "izgubi povezava")
ali pa mu
kdo zakriva pogled. Hkrati je celo pripravljen
sodnika povabiti na kavo, ko le ta ne piska dobljenega gola Sloveniji, označiti enega izmed Avstrijcev, ki je grdo štartal na našega igralca, za
barabina, ali pa
ne oceniti zelo slabih sodnikov. Če pa je komentiranje prenaporno, si pa vzame trenutek in si
oddahne. Izkušnje ma tudi z ostalih športov na ledeni ploskvi - na začetku novinarske kariere je komentiral
svetovno prvenstvo v hitrostnem drkanju, ups, drsanju. Naj vas te cvetke ne odvrnejo od misli, da je tak reporter sposoben spraviti iz sebe kaj pametnega, ne, ravno nasprotno - na šport (še posebej atletiko in hokej) se spozna mnogo bolje od marsikaterega strokovnjaka. Sicer pa je Stare po mojem mnenju edini slovenski športni novinar, ki je sposoben prenos športa napraviti strokoven, hkrati pa izjemno zanimiv in humoren, hkrati pa lahko tudi vedno, res vedno na dan privleče kakšen zanimiv podatek. In hkrati se ob prenosu še pošteno nasmeješ. :)) Res, če že gledam šport, upam, da ga komentira Stare. (:
Vsi vemo, da se prenosi Lige prvakov v Sloveniji selijo z ene televizije na drugo. Toda vedno (z izjemno prenosov, ki so bili še na nacionalki) sta zraven brata
Goran in Dejan Obrez. Samooklicana strokovnjaka, kvazi poznavalca nogometne igre prenašata tako tekme na TV3ju, A-kanalu ter tudi pokrivata prenose na Šport TVju. Včasih jih spremljam, ker se mi zdita smešna - 10-minutno nakladanje o tem, kako je Mutu navezan na svojo babico brez spremljanja igre je vsekakor zanimivo, kakor tudi njun besedni zaklad, katerega višek predstavlja besedna zveza 'nogometna harmonija'. Tedva kekca sta sicer nesposobna normalno komentirati, spremljati igro ali pa ugotoviti kakšne posebnega taktičnega dogovora v ekipi; njune zanimivosti so omejene na trače o prestopu Ronalda ter ljubezenske afere znanih nogometašev, hkrati pa imata oba tako jebeno antipatičen glas, ampak seveda oba vedno postrežeta s kakšnimi cvetkami, ki pa so vedno dobrodošle. :D
Če potegnem črto, je užitek ob gledanju športa na slovenski televiziji zelo relativen. Strokovnost je v nekaterih primerih vprašljiva, se pa največkrat ob prenosih nasmeješ. Sploh če spremljaš Stareta, ki je po mojem mnenju brez dileme najboljši in najzanimivejši komentator daleč naokoli. ^^
No dvigni belo Japonc! Bravo bravo!
.jpg)
Ročna ura..jpg)
Razdelilec..jpg)
Kaseta..jpg)
Tole je neka priprava za igranje na pesku, tud men ni najbolj jasno kaj je, ampak se mi zdi, da mi je kar fajn ratalo. Pa stroka je tudi takega mnenja. :D.jpg)
Tole pa je utrinek iz zadnjega risanja, ko sva z Ajdo sredi Šolskega centra sedela in risala hodnik ter bila posledično deležna mnogih začudenih pogledov.
.jpg)
.jpg)