Popoldne sem staro mamo in njeno prijateljico peljal na pokopališče ter se še sam ustavil in pogledal na Mirno Peč z drugega zornega kota. Ne vem, ali je bilo krivo mesto opazovanja, toda v poznem popoldnevu je moj domači kraj deloval rahlo melanholično. Predvolilne zabave, od koder je glasba odzvanjala po celi občini, niso mogle odvrniti pozornosti od tega.
Nedokončana cestna dela, neurejeno središče, še vedno jezera namesto travnikov... Žalostno je, da se občina nikamor ne premika. Čez dva dni so lokalne volitve, ki pa mi vseeno ne vlivajo optimizma. Ne vem, ali sem se nalezel sivine ljubljanskega vsakdana, toda za trenutek nisem uspel opaziti sicer neprestane živahnosti v mojem kraju.
Med popotovanjem po Irskem so našo domovino prizadele poplave. Slišal sem, da je promet obstal, videl sem uničene kmetijske površine, ampak do danes nisem dojel, kako hudo se je mati narava poigrala z ljudmi. Uničene hiše, podrti bregovi Temenice, namočeni travniki, neuporaben pridelek... Žalostno.
Ampak vseeno - vse ni tako pesimistično. Danes je bil prvi dan v tednu, ko sem videl sonce in gozdove, zagledal naravo, za katero sploh nisem vedel, kako močno sem navezan nanjo. Betonska Ljubljana je enostavno ubijajoča - sploh pa v tem patetičnem vremenu. Hvala bogu, da obstajajo drugi načini, da v siv vsakdan posije kakšen sončni žarek... :)
Navkljub gospodarski nerazvitosti, še vedno nezgrajenemu avtocestnemu priključku in bolj zaspanem vzdušju pa sem še vedno zaljubljen v moj domači kraj. Vsak izlet v kvazi superiorno slovensko glavno mesto mi da še dodaten razlog za mišljenje, da živim v najboljši občini. Pogled čez okno na Temenico in prostrane gozdove je pač še vedno nekaj najlepšega.
Ljubo doma, kdor ga ima... In res je tako. :)
3 komentarji:
Res je nadvse osvobujoče priti čez vikend nazaj v rodni kraj in spet normalno zadihati s polnimi pljuči. Dejansko je lepo. Lepo, ker je naše. Ker je domače. Četudi je naša vas, mestece ali občina nerazvita, zastarela, kmetijska in odmaknjena od "superiornega velemesta" imenovanega Ljubljana, je posebna, ker jo imamo radi. :) Poznani občutki ... ;)
Ja, tile vikendi bodo definitivno prijetna popestritev študentskega življenja. Vrnitev v domači kraj je čustveno doživetje, se strinjam. :)
Zanimivo, kako nekdaj rutina postane zanimiva popestritev. Res je, dejanske lepote svojega kraja še najbolje opaziš, ko te nekja časa ni tam. Čeprav si takrat mislil,d a si v njem vse že opazil potem vsakič znova odkriješ nekja novega. Uspešen študij si privošči, na naslednjih lokalnih volitva pa kar pogumno kandidiraj. Več kot zmagati itak ne moreš.
Objavite komentar