SHKSPR = ZKN

Skupek soglasnikov? Say what? Za vse neučene internetne govorice: ta napis pomeni Shakespeare je zakon. Se zdaj zdi logično, kajne? :D No, to je bil naslov letošnje predstave dramskega društva Dioniz, kjer smo dijaki SEŠTG z željo po gledališkem udejstovanju uprizorili nekaj prizorov iz del slavnega Williama.

No, vse skupaj ni bilo niti približno tako resno, kot se sliši. Glavno vodilo letošnje predstave je bilo aktualiziranje. Posodabljanje. Prenos trubadurskih in v-hrbet-nož-zabadajočih prizorov v moderno okolje, moderno dobo. Rezultat? Tri četrtine ure zabavnih prigod za nas dramce in nekaj novega in zanimivega za publiko.

Čeprav je večina prizorov bila bolj sodobne narave, je bilo treba predstavi dodati tudi nekaj skoraj-srednjeveškega pridiha. Tako da sem odigral vlogo originalnega Romea v slavnem balkanskem, khm, balkonskem prizoru, moj tekst pa je bil moderni prevod originalnega zapisa. Seveda v angleščini. Say what again?

Originalni He jests at scars that never felt a wound kot Romeov začetek monologa se je spremenil v He laughs at the scars of love when he's never felt love's pain. Malenkost manj poetično, vendar izjemno bolj razumljivo. Ohranila se je liričnost, a hkrati se je poezija približala tudi manj izurjenemu govorcu angleščine. No, po tej iztočnici sledi en hud monolog, nekakšen wall of text (in čisto mimogrede - na pamet mi je padlo, da bi bil perfekten slovenski prevod za to frazo bale teksta. Sliši se isto, pomen je pa tudi isti :D), in pa še dialog z Juliet. Na srečo med predstavo ni bilo problemov in sem svojo vlogo tudi uspešno odigral. :)

Predstava je absolutno uspela, pohvalil bi pa zelo kulturno publiko, ki je tudi po koncu lepo ploskala in šele potem letela na Loko. :D Vas pa puščam s sonetom, katerega recitacijo smo danes tudi slišali: tistim z indeksom 130. V angleščini, kajti original je le original. Malo poezije sem in tja ne škodi, sploh pa ne tako vrhunske, kot je tole Shakespearovo delo. Perfekcija v zamisli in odličnost v izvedbi. ^^

William Shakespeare - Sonnet 130

My mistress' eyes are nothing like the sun;
Coral is far more red than her lips' red;
If snow be white, why then her breasts are dun;
If hairs be wires, black wires grow on her head.
I have seen roses damask'd, red and white,
But no such roses see I in her cheeks;
And in some perfumes is there more delight
Than in the breath that from my mistress reeks.
I love to hear her speak, yet well I know
That music hath a far more pleasing sound;
I grant I never saw a goddess go;
My mistress, when she walks, treads on the ground:
And yet, by heaven, I think my love as rare
As any she belied with false compare.