Kot že večino sobot v tem šolskem letu sem tudi danes kmalu ustal in se odpravil v šolo. Toda danes z drugačnim razlogom (sicer hodim na arhitekturo, o kateri v kakšni drugi objavi), saj je bila delavna sobota. Ja, noter moramo prinesti en dan, pa smo šli danes v šolo. Meni osebno totalno nemoteče, ker vem, da bi bilo še bolj glupo iti tisti noter prinašajoči dan v šolo.
Pa vendar - dve uri pouka, ki sploh ni bil na hard, ampak bolj rekreacijski, potem pa koncert. Ja, v okviru dejavnosti dijaške skupnosti je bil na šoli koncert in tokrat ne dijaški koncert, kot decembra, ampak je nastopila novomeška rock zasedba Dan D. How cool is that?
Anyway, ob desetih grem jazst lepo dol v naš športni hram in se usedem na tribuno. Res, to je bil koncert rock zasedbe, ki je zgledal tako, kot da smo v kulturnem domu (čeprav dvorana Leona Štuklja ni dom, še manj pa kulturna). Še glasbenikom je bilo smešno. A vendar je koncert stekel.
Romatničen uvod, Tokac v pravem razpoloženju za petje in zabavanje občinstva med komadi (ene bolj, ene manj), dobro ozvočenje - slišalo se je fajn. A manjkal je tisti stik s publiko, tista povezava, nihče ni padel not.
Potem pa so se dve punce opogumile in odskakljale poskakovat na sredo dvorane. Svaka jim čast. In pridružili so se jim še drugi. Sledila je in my opinion super poteza Dan Dja, ko so se odrekli predvideni playlisti in so začeli igrat vse tisto, kar jim je zapasalo. Za vse navdušence "pod odrom" so najprej zaigrali Plešeš in nadaljevali v hudem tempu.
Meni ni bilo do skakanja. Z družbo smo sedeli na južni tribuni in uživali v glasbi. Biti zasanjan na sobotno dopoldne ob poslušanjem Dan Djev v živo... neprecenljivo. Vem da odzgoraj se vse lepše zdi, rad bi bil zrak, ki ga dihaš ti...
Kar pa je bilo videti res obupno in nekulturno, je bilo to, da je že več kot tri četrtine občinstva zapustilo dvorano še pred koncem koncerta. A mogoče ne živimo v civilizaciji? Zgleda, da je bonton za nekatere še vedno svetlobna leta stran in to je bila edina črna pika na sicer super koncertu. Pa tudi Dan Djevci se niso ozirali na to, oni so igrali svoje, igrali so za publiko, ki jih je poslušala. In bili smo jim hvaležni. :)
In če zaključim z besedilom, s katerim je bil koncert zaključen:
Hvala za vse...
Dobro nam gre...
Nikoli bolje.
Tukaj pa je še en drobčkan slikovni utrinek (za kakovost slike grejo vse zahvale moji nokii e63):
.jpg)
Ampak potem, po koncu koncerta, pa sva s Klemnom uletela do bobnarja, če bi lahko dobila palčke. In je šel on po palčko, jo vrgel v zrak, sam pa sem kot največja grupie zajebal Klemna in jo ujel. Tako da sem zdaj ponosni lastnik palčke od bobnarja od Dan Djev. Woohoo! :DIn še slika za potešitev vaše radovednosti:
.jpg)
What is more - uvrstil sem se na državno tekmovanje iz znanja matematike! :) Ki pa bo dan po našem maturantskem plesu. Party on! :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar