Cvičkarija

Dolenjski praznik je mimo. Osmega velikega travna se je vse staro in mlado nagnetlo na novomeški Novi trg, kjer so uživali v kapljici (no, kapljicah, če smo iskreni) rujnega in pa glasbeni podlagi. Na odru so se tako zvrstili D'neeb, Soddiha, Zmelkow, Kingstoni in pa Novi spomini. Zabava se je potem nadaljevala še na drugih lokacijah, tako da se je praznovanje zavleklo dolgo v noč. To je bilo v teoriji.

No, moja zgodba gre nekako takole:

Ves naspidiran sem se v Novo mesto privlekel že pred šesto zvečer, pa ne da bi dobil kaj podlage, ampak ker smo s Kelti šli na gostovanje v Domžale. Ja, vsaka tekma je pomembna, z barvarji pa sploh. Po parih spitih pločevinkah piva smo imeli ogrete glasilke za glasno navijanje v Komunalnem centru (kakšno ime za dvorano je to, anyhoo? :D).

Video zapis našega uvodnega navijanja zgleda nekako takole: Pevski zbor Kelti @ Helios - Krka

Tekmo so bolje začeli varovanci Đikića, ki so po treh zaporednih trojkah Ikonića imeli vajeti igre v svojih rokah. Pridobljena samozavest jih je naredila le močnejše in po daljšem obdobju enosmerne igre je semafor kazal 14 : 32. Nato pa so na sceno stopili Heliosovi šuterji in uvedli nekej tric prek roke, da je bila tekma bolj zanimiva. Že kmalu bo polčasu sta bili ekipi izenačeni, kar je pomenilo napeto končnico (in posledično bolj glasno navijanje). Po neodločni igri se je odločitev preselila v zadnjo minuto, kjer se je priložnost za boljše izhodišče najprej ponudila Domžalčanom, vendar je niso izkoristili. Po skoraj zapravljenem napadu pa je na sceno stopil Miloš Marković in uvalil trico iz kakšnih osmih, devetih metrov. Prej pa je stal kot en turist.

Zadnje minute tekme si lahko ogledate tukaj: Zaključek tekme Helios - Krka

No, po dobljenem udarcu se košarkarji trenerja Sunare niso več pobrali in tako so zeleno-beli zasluženo zmagali z rezultatom 70 : 75. Sledilo je seveda huronsko navijanje v zadnjih sekundah in še po koncu tekme, ko so z nami peli tudi sami košarkaši, ter pa, kdo bi si mislil, party hard na busu. Z preostalo pijačo smo se lepo pripravili na cvičkarijo in vsi veseli uleteli v Novo mesto.

Ko smo z ostalimi navijači našli še druge poznane ljudi, se je pravo feštanje šele začelo. Seveda je bilo treba malo nazdraviti, nato pa smo se z družbo odpravili pred oder, saj so bili na njem že Kingstoni. Zabava z najboljšo družbo z ramo ob rami je bila res neverjetna, muska je bla za žur, skratka awesome.

Ko je ulica nehala noreti, je bilo spet treba osvežiti grla, nato pa so na sceno stopili Novi spomini. Na srečo v standardnem repertoarju niso pozabili na Slakove Čebelice in tako izpolnili mojo edino glasbeno željo v tem večeru. Po končani muzikalični zabavi sem se zabaval dalje, domov pa me je nato proti jutru peljal vlak.

Cvičkarija je zakon, nimam drugih besed.