Kolegi na cesti

Se danes zjutraj peljem v mesto in zaradi gneče je vse rahlo kaotično. Naval ljudi na svoja delovna mesta vodi do dokaj dolgih kolon, ki posegajo v druga križišča. In iz teh drugih križišč vozniki tudi navalijo, da bi se sami čimprej vključili v promet. Tako namesto za zadnjimi lučmi avtomobila pred mano ustavim že pred križiščem, da ne zablokiram toka avtomobilov. Voznik, kateremu sem omogočil vključitev na cesto, se mi prijazno nasmeje in v zahvalo dvigne roko. Sicer nisem rešil sveta, sem pa vsekakor pripomogel k pretoku avtomobilov. In sebi in še nekomu vsaj približno polepšal dan. :)

Govorim o tako imenovanih prometnih prijateljih, seveda. Niti ne vem, kako bi temu drugače rekel, ampak če so vsi stiki na Facebooku prijatelji, ni vrag, da tudi ti ne bi bili. Ja, to so tiste situacije, ko ti nekdo odstopi prednost in mu nato dvigneš roko ali pokimaš z glavo, saj je beseda hvala iz ene škatle v drugo bolj težko slišana. Kako neverjetno zanimive so meni take vsakdanje neumnosti. :D

Taka malenkost, ko iz čiste prijaznosti ali pa za dobro zastojev nekomu prepustiš prednost in postaviš svoj ego za trenutek na stran, zna biti kar ena izmed tistih mnogih stvari, ki ti vsaj momentalno rahlo polepšajo dan. Promet (vsaj mestni) je dokaj stresen stvar in včasih čakanje na stranski cesti ni le nekajsekundna stvar. Potem pa uleti nek prijazen voznik (ali voznica, for that matter, samo ženske ponavadi furajo svoje in niso ravno pozorne na čakajoče reveže) in ti z blendanjem ali gibom roke nakaže, da se vendarle lahko vključiš na cesto. Ali pa, ko se nekdo ustavi na svojem pasu, da se lahko sprosti kolona zaradi ovire na drugi strani ceste. Ali pa, ko v zasedi nekje prežijo policisti s svojim velemočnim radarjem in ti nasproti vozeči s kratkim utripom dolgih luči nakaže, da moraš biti previden.

Pa saj je to v prometu čisto običajna stvar. Že, vse te prijaznoste geste se mi zdijo zelo všečne in tudi zaradi poteka celotnega prometa pohvale vredne. Poleg te prometne vrednosti pa se mi zdijo zelo pomembne tudi zaradi tega, ker znajo prinesti nasmeh na obraz tako tistega, ki je s tem proftiral, kot tudi tistega, ki je nekaj storil za dobro drugih, saj je s tem opravil nekaj za sočloveka. :)

Mi pa grejo pa v prometu na živce zastoji pred krožišči, ki nastajajo zaradi vseh tistih vrlih voznikov, ki rabijo prazen rondo, da se zapeljejo vanj. Krožišča so narejena zaradi večjega pretoka in če bi vsak čakal, da na vidiku ne bo nobenega prevoznega sredstva, bolje, da ostanemo doma. Ko se z očetom zjutraj voziva v šolo, že kar tradicionalno opažava par primerkov, ki navkljub dobri preglednosti potrebujejo kar nekaj časa, da vendarle prepeljejo rondo. Pa vožnja v le-tem sploh ni komplicirana, vključevanje pa tudi ne. Nismo vsi za vse, pač.